Včeraj zvečer smo si ogledali znamenitosti Kranjske Gore. Najprej smo se napotili k Kekčevemu kipu, tam smo ponovili, kar vemo o Kekcu. Nato smo se odpravili k rojstni hiši njegovega avtorja Josipa Vandota, ki si je želel postati zdravnik, a je zašel v pisateljske vode. Potem smo se napotili k najstarejšem krajevnem hotelu Razor. Pot nas je peljala do mestnega trga in cerkve, katere oblika je

 

Bolj značilna za italijanske kraje. Zavili smo še do tipične alpske hiše, ki je bila prenovljena v daljnem 18. stoletju. Med potjo smo opazovali domača imena hiš in že smo bili nazaj v domu.

Ko smo zjutraj vstali smo si hitro razmigali telo z jutranjo gimnastiko. Delali smo večinoma vaje za sklepe. Po telovadbi smo pozajtrkovali, nato pa nam je ostalo še malo časa za pospravljanje sob.

Nato smo se z učiteljico Majo odpravili v Zelence. Najprej nas je čakalo predavanje o mokriščih. Naučili smo se, da so mokrišča zelo pomembna za človeka in različne živalske vrste, saj različnim ogroženim živalim nudijo dom. Mokrišča so nekakšna močvirnata območja s plitvo vodo. Na poti do Zelencev smo se večkrat ustavili in si ogledali različne rastline. Videli smo različne vrste lišajev, ki povedo, da je zrak čist. Videli smo tudi različne rože. Ko smo prišli v Zelence, smo videli podvodne gejzirčke, sive in črne in raco mandarinko. Tam smo pomalicali in pri tem pazili, da ne onesnažujemo narave. Nazaj grede smo si še enkrat ogledali progo za svetovno prvenstvo v smučanju.

Popoldne nam je učitelj Miro predaval o varnosti v naravi. Povedal nam je o nevarnostih žive in nežive narave. Pod živo naravo spadajo razni piki čebel in os, ki jih moramo ohladiti ali poiskati zdravniško pomoč. Zastrupimo se lahko tudi z zaužitjem strupenih sadežev ali vdihovanjem strupenih plinov. Klic na pomoč je SOS in pomembnih številkah (112, 113). Povedal nam je o nevarnostih požarov in nam odsvetoval, da med sušnim obdobjem kurimo na prostem. Povedal nam je še, da ne smemo podcenjevati vode in vetra, saj se v vodi lahko zaradi nepazljivosti utopimo, veter pa nas lahko kam odpihne. Prav tako nam je odsvetoval gibanje po megli, saj je velika nevarnost, da se izgubimo. Svetoval nam je naj pijemo veliko tekočine , da preprečimo dehidracijo in da se ne gibamo intenzivno po soncu, da preprečimo sončno kap. Vse je zaključil s tem, da nas je toplo povabil v naravo, saj je lahko zelo dobra učiteljica. Vse skupaj pa smo popestrili s tem, da smo se klanjali sarajevskim čevapčičem.

Ajša Podgornik, 7.c

Včeraj smo imeli za večerjo »šmorn« ter kompot. Bilo je okusno. Odpravili smo se na večerni sprehod, kjer smo se poskušali orientirati po mestu in pri tem spoznali ogromnih novih znamenitosti. Videli smo junaka Kekca ter omenili tudi Mojco, in Rožleta. Odpravili smo se k rojstni hiši pisatelja Josipa Vandota in videli njegovo rojstno hišo. Želje so bile, da bi postal zdravnik, a so bili preveč revni in je postal pisatelj. Videli smo tudi najstarejši hotel Razor, v katerem so ustanovili Gorsko reševalno službo. Na poti v dom smo videli še cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je podobna italijanski cerkvi. Ob

njej je glavni trg. Zavili smo mimo tipične, ki je bila prenovljena že v 18. Stoletju. Med potjo smo opazovali stare napise na hišah.

Dan smo začeli ob 7. Uri zjutraj. Imeli smo telovadbo pri kateri smo si razgibali sklepe. Po zajtrku smo šli na pohod na Zelence. Pred tem smo imeli še krajše predavanje o Zelencih in njihovih prebivalcih – živalih. Povedali smo, da so mokrišča kot neko barje, mostišče z ogromno majhnimi jezeri. Na poti smo spoznali in obnovili naše znanje o mahovih, lišajih in praprotih, ki so nas na poti do Zelencev spremljali. Pot je bila dolga, a na srečo ravna. v Zelencih smo videli ogromno stvari. Narava je bila prečudovit. Videla sem veliko lepih živali in različnih rastlin. Pot nazaj se je bolj vlekla, saj so me že pošteno bolele noge. Videli smo progo za pokal Vitranc. V dom smo se vrnili zelo utrujeni. Kosilo nas je zelo okrepčalo in že smo se z nasmeški vrnili nazaj v sobe. Zunaj je začelo močno pihati.

Popoldne se je začelo predavanje z najboljšim učiteljem Mirom. Govorili smo o nevarnosti v naravi. Povedal nam veliko življenjskih dogodivščin, ki so me zelo navdušile. Najbolj pa smo se nasmejali, ko smo se klanjali sarajevskim čevapčičem (na plakatu). Predavanje je bilo ZELO ZABAVNO in smo se nasmejali do solz.

Natalija Govekar 7.c

DSCN4346DSCN4347DSCN4351DSCN4360DSCN4380DSCN4384DSCN4390DSCN4393DSCN4396DSCN4397DSCN4399DSCN4400DSCN4401DSCN4403DSCN4404SDC12580SDC12581

Dostopnost