Skoči na glavno vsebino

POSAMEZNIK, SKUPNOST, DRŽAVA

Politične stranke, ki po volitvah niso prevzele oblasti in nimajo svojih predstavnikov v vladi, vendar pa skrbno spremljajo, kako deluje vlada, in jo kritizirajo, če menijo, da deluje slabo. OPOZICIJA

Skupina ljudi, ki skupaj z ravnateljem vodi šolo (dve besedi). ŠOLSKI SVET

Državna ustanova, v kateri dobimo npr. osebno izkaznico, potni list … (dve besedi). UPRAVNA ENOTA Izmenjava mnenj. RAZPRAVA

Javno in ostro nasprotovati nečemu, kar se nam ne zdi prav. PROTESTIRATI

Razmišljanje o moralnih pravilih, o tem, kdaj ravnamo prav in kdaj narobe, kaj je pravično in kaj krivično. ETIKA

Posebnost, drugačnost neke osebe; vse, kar je značilno le za določeno osebo. IDENTITETA

Na volitvah so izvoljeni v Državni zbor RS. POSLANCI

So krivični in žaljivi, kar občutimo takrat, ko ima nekdo neupravičeno slabo mnenje o nas. Če imamo o drugačnih slabo mnenje, negativne predstave, naša ravnanja usmerjajo PREDSODKI.

Za vse ljudi veljaven predpis, ki ureja pravice in dolžnosti ljudi; sestavijo ga pravniki in politiki, sprejme pa ga državni zbor (parlament). ZAKON

Dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva. Ni država in ni narod. DOMOVINA

Človečnost, izkazovanje skrbi za osnovne potrebe vseh ljudi. HUMANOST

Posebne pravice, ugodnosti, ki omogočajo določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj. PRIVILEGIJI

Ena tistih stvari, ki jim v življenju dajemo prednost (nam predstavlja vrednost). VREDNOTA

Poleg državljanske identitete imamo tudi neko narodnostno identiteto, ki je odvisna od tega, kateremu NARODU pripadamo.

Član vlade, ki ureja neko področje, npr. kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo … MINISTER

Vsakemu novorojenčku ob rojstvu dodelijo EMŠO – kratica za enotno matično številko občana.

Določajo jo meje, ima svoje simbole. Tudi mi jo imamo, imenuje se Republika Slovenija. DRŽAVA

Sestavljena je iz predsednika/predsednice, ki vodi njeno delo, in ministrov/ministric. VLADA

Uradna oseba, ki pregleduje, ali vse poteka tako, kot določajo predpisi. INŠPEKTOR

To naredimo, kadar privolimo v rešitev, ki je vmes med tistim, kar želimo sami, in tistim, kar želijo drugi (ko obe strani, zapleteni v spor, malo popustita, naredimo KOMPROMIS).

STRPNOST ali tolerantnost – dopuščati o določeni stvari drugačno ali nasprotno mnenje.

Za kršitve nekaterih zapisanih pravil je predvidena KAZEN.

Posameznik v skupnostih prevzema različne VLOGE.

Površna in splošna mnenja o človeških skupinah, ki jih slabo poznamo (rečemo npr. vsi Američani so takšni – čeprav morda nismo srečali nobenega). Pogosto ta mnenja sploh ne ustrezajo resničnosti. STEREOTIPI

Tak, ki pomaga, je pripravljen pomagati drugim. SOLIDAREN

Nekatere so velike, nekatere majhne. V njih prevzemamo različne vloge. Šolska je ena izmed njih.

Rečemo ji šolska SKUPNOST.

Na volitvah poskuša dobiti čim večjo podporo volivcev, da bi potem za neko obdobje prevzela oblast in uresničevala svoje zamisli. POLITIČNA STRANKA

Manj kot polovica ljudi kake skupnosti, npr. razreda. MANJŠINA

Pisna navedba vseh glavnih dogodkov ali sklepov nekega sestanka. ZAPISNIK

VEROVANJE, VERSTVA IN DRŽAVA

1. Pripovedi o Jezusovem življenju. EVANGELIJI

2. Mnogoboštvo – verovanje v več bogov, npr. hinduizem. POLITEIZEM

3. Jezusov učenec in priča Jezusovega delovanja. APOSTOL

4. Eden znanih hindujskih bogov; bog, ki je vse ustvaril. BRAHMA

5. Veliko verstvo, ki se je razvilo iz Budovih naukov. BUDIZEM

6. Po budističnem nauku je cilj življenja »NIRVANA«. Pomeni stanje, v katerem postanemo popolnoma mirni. V sodobnem času je to ime nosila ena od znanih glasbenih skupin.

7. Tisti, ki veruje. VERNIK

8. Versko gibanje, ki se je pred skoraj 500 leti v srednji, severni in zahodni Evropi ločilo od Rimskokatoliške cerkve in ni več priznavalo papeža za verskega voditelja. PROTESTANTIZEM

9. Pomemben prednik judovskega naroda. OČAK

10. Angleška protestantska cerkev, ki ima lastno cerkveno oblast. V 16. stoletju se je odcepila od Katoliške cerkve (dve besedi). ANGLIKANSKA CERKEV

11. Kdor razširja verski nauk in napoveduje dogodke, pomembne za vero. PREROK

12. Muslimanska sveta knjiga. KORAN

13. Kar vera zapoveduje svojim vernikom (dve besedi). VERSKE ZAPOVEDI

14. Konec vsega slabega, kar obremenjuje človeka. ODREŠITEV

15. Judovsko ljudstvo so vodili očaki, preroki in kralji. Med najpomembnejšimi je MOJZES.

16. Gibanje, ki si prizadeva za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno samo veliko skupnost,imenujemo EKUMENIZEM.

17. Potovanje vernikov v svete kraje ali k cerkvam, ki so pomembne za versko skupnost (npr. Brezje, Meka itd.). ROMANJE

18. Sveto pismo ali BIBLIJA.

19. Slovesna dejanja, ki jih verniki izvajajo tako, kot zapoveduje vera. OBREDI

20. 5 tisoč let staro verstvo. Ni ga ustanovila samo ena oseba, temveč so ga postopno razvijali mnogi ljudje. Govori o več bogovih. Za sveto reko imajo Ganges. . HINDUIZEM

21. Najbolj razširjeno verstvo. Njegov začetnik je Jezus. KRŠČANSTVO

22. Odrekanje hrani ali pijači iz verskih razlogov. POST

23. Prostor, namenjen verskim obredom. SVETIŠČE

24. Ime je dobila po francoskem protestantskem bogoslovcu Jeanu Calvinu (dve besedi). KALVINISTIČNA CERKEV

25. Globoko razmišljanje. MEDITACIJA

26. Drugo največje verstvo na svetu. Njegov začetnik je prerok Mohamed (570–622). ISLAM

27. Celota starih judovskih verskih besedil (dve besedi). STARA ZAVEZA

28. Verovanje v enega boga. ENOBOŠTVO

29. Cerkev je dobila ime po Martinu Luthru, duhovniku iz 16. stoletja, ki je javno obsodil napake tedanje katoliške cerkve (dve besedi). LUTERANSKA CERKEV

30. Ponovno utelešenje in življenje duše v novem telesu. Nauk, ki trdi, da telesa propadajo, duša pa je večna. REINKARNACIJA

Dostopnost